Poškodovana kožna bariera: Kako jo okrepiti z izdelki za obnovo kože

Koža je naš največji organ, ki pokriva kar 1,5-2m2 površine telesa odraslega človeka. Njena glavna naloga je, da telesu nudi zaščitno bariero pred zunanjimi dejavniki, ki lahko koži škodujejo in povzročijo pojav vnetnih kožnih bolezni kot so infekcije, alergične reakcije in avtoimune bolezni. Ravno iz tega razloga pa je nadvse pomembno ohranjanje zdrave kožne pregrade in uporaba ustreznih izdelkov za nego kože. 

Za lažje razumevanje bomo najprej na kratko opisali sestavo kože in se nato podrobneje posvetili obravnavi kožne bariere.

Osnove o koži

Koža je dinamičen organ, ki se stalno spreminja in je vključen v številne življenjsko pomembne procese, kot npr. regulacija telesne temperature, sinteza vitaminov in hormonov, senzorično zaznavanje, itd. Sestavljena je iz treh plasti: epidermisa (povrhnjice), dermisa (usnjice), hipodermisa (podkožja) ter kožnih priveskov (folikli ter žleze lojnice in znojnice). 

Povrhnjica ali epidermis je zunanja plast kože, ki je ves čas v stiku z okoljem. Glavni gradniki povrhnjice so keratinociti (celice povrhnjice), ki ves čas nastajajo v bazalni plasti, prehajajo skozi različne procese in med dozorevanjem v korneocite potujejo po plasteh navzgor vse do rožene plasti (stratum corneum). To je najpomembnejša in tudi najbolj zunanja plast povrhnjice. Sestavlja jo t.i. model ‘’malte in opeke’’, pri čemer opeko predstavljajo korneociti (ploščate poroženele oz. mrtve celice oz. mrtvi keratinociti), ki so prepleteni z lipidno bogatim zunajceličnim matriksom (ta predstavlja malto). V notranjosti korneocitov se nahajajo proteini, predvsem keratini, ki jim dajejo trdnost in strukturo. Poleg tega se v zunajceličnem matriksu nahajajo tudi proteini in encimi, ki sodelujejo pri vzdrževanju in obnovi rožene plasti. Ravno takšna struktura rožene plasti pa je ključna za ohranjanje učinkovite in zdrave kožne bariere.

Usnjica ali dermis je debela, prožna in čvrsta srednja plast kože, ki je tesno povezana s povrhnjico in je sestavljena iz dveh podplasti. Zgornja plast (oz. stratum papillare) tvori valovito ostro mejo z epidermisom in je sestavljena iz majhnih, razmaknjenih elastinskih in kolagenskih vlaken, zunajceličnega matriksa ter limfnih in krvnih žil. Med drugim pa spodnjo plast (oz. stratum reticulare) tvorijo gosta kolagenska in elastinska vlakna ter fibroblasti (aktivne celice, ki tvorijo kolagen in elastin). V dermisu pa najdemo tudi celice imunskega sistema, kot so makrofagi, limfociti, idr. 

Podkožje ali hipodermis je najgloblja in najdebeljša plast kože dobro prepletena z večjimi krvnimi in limfinimi žilami, živci ter prevladujočimi maščobnimi celicami oz. adipociti. Le ti so ključni za skladiščenje maščobe in zagotavljanje zaloge energije, ki se ob potrebi porabi. Poleg tega pa podkožje deluje tudi kot toplotni izolator in mehanski blažilec za zaščito notranjih organov.

Kaj je kožna bariera?

Kožna bariera je kisel hidro-lipidni zaščitni plašč na naši povrhnjici. Vodni del plašča sestavljajo mlečna kislina, različne aminokisline, proste maščobne kisline ter pirolidin karboksilna kislina in drugi naravni vlažilni faktorji (NMF). Med drugim pa lipidini del predstavljajo lipidi, ki obkrožajo odmrle kožne celice oz. korneocite. Kisel plašč daje zdravi koži pH vrednost med 4,5 in 5,5 in jo tako ščiti pred čezmerno kolonizacijo z mikroorganizmi, predvsem patogeni kot so S. aureus. Kisel pH kože pa je pomemben tudi za uravnavanje aktivnosti encimov, ki spodbujajo deskvamacijo (luščenje) kože oz. so vključeni v proces tvorbe rožene plasti in vzpostavitev ter ohranjanje kožne bariere. 

Natančneje lahko delovanje kožne bariere opišemo tudi s tremi medsebojno odvisnimi predeli – lipidni plašč oz. rožena plast kože, kislinski plašč in mikrobiom.

1) Lipidni plašč

Lipidni plašč predstavlja rožena plast, ki ščiti kožo pred transepidermalno izgubo vode (TEWL) ter vstopom nezaželenih mikroorganizmov. Roženo plast sestavljajo korneociti prepleteni z lipidno bogatim zunajceličnim matriksom, ki skupaj tvorijo strukturo ‘’malte in opeke’’. Pomembno vlogo pri krepitvi medceličnih povezav med korneociti oz. integritete rožene plasti zagotavljajo korneodezmosomi (specializirana struktura proteina). Med drugim pa k strukturni stabilnosti fizične pregrade prispeva tudi protein filagrin. 

2) Kislinski plašč 

Ta predel kožne pregrade je bogat z lipidi (dvojnega izvora – izločki lojnic ter epidermalni lipidi), sestavinami naravnega vlažilnega dejavnika (NMF) in maščobnimi kislinami, ki skupaj ustvarjajo kislo-mastni zaščitni plašč. Vloga lipidov je predvsem zaščita pred transepidermalno izgubo vode (TEWL) in UV sevanjem, glavna naloga NMF je vzdrževanje ustrezne hidracije kože, med drugim pa neugodno kislo okolje (v zahvalo maščobnih kislin) zavira rast patogenov v notranjosti. 

3) Mikrobiom

Mikrobiom je ekosistem različnih mikroorganizmov, ki živijo na naši koži (najbolj zunanji plasti povrhnjice). Le ta skupaj s kislinskim plaščom in v koži prisotnimi imunskimi celicami spodbuja imunski odziv in preprečuje razrast/vdor škodljivih patogenih organizmov.

Kaj pomeni, da je kožna bariera poškodovana in kako jo prepoznamo?

Poškodovana kožna bariera se nanaša na oslabljeno delovanje rožene plasti, ki nudi glavno zaščito pred zunanjimi dejavniki ter preprečuje izgubo vlage. Motnje v delovanju kožne bariere pa so lahko posledica tako genetskih kot okoljskih dejavnikov. Slednji vključujejo nepravilno nego kože, izpostavljenost dražečim snovem, uporabo nekaterih topikalnih sredstev ter nizko vlažnost. Le ti dejavniki pa lahko vplivajo na integriteto rožene plasti, kar vodi do sprememb proteinov in lipidov rožene plasti ter povečane transepidermalne izgube vode. Koža v takem primeru teži k temu, da bi čimprej obnovila epidermalno bariero in zmanjšala TEWL, a se lahko zgodi, da ni sposobna takšne samoobnove. Takrat postane rožena plast še bolj preobremenjena, zato skupaj z nadaljnjo TEWL vodi do nepopolne deskvamacije, izgube elastičnosti, povečane togosti kože ter proliferacije epidermisa. 

Po drugi strani pa imajo velik vpliv tudi notranji oz. genetski dejavniki, kot so kožne bolezni povezane z oslabljenim delovanjem bariere, različna stanja kože in starost. Za posameznike, ki se soočajo z atopijskim dermatitisom, kserozo, ihtiozo, luskavico ali sladkorno boleznijo so značilne motnje rožene plasti in s tem tudi povečana TEWL. Delovanje že poškodovane epidermalne bariere pa se lahko še dodatno poslabša, če nanj hkrati vplivajo tudi prej omenjeni zunanji dejavniki. Npr. posamezniki z atopijsko kožo pogosto ne proizvajajo zadostnih količin določenih ceramidov, mnogi izmed njih pa imajo tudi mutacijo v genu za filagrin, ki vodi v zmanjšano tvorbo ali popolno odsotnost filagrina v koži. Posledično je za take posameznike že v osnovi značilna povečana TEWL, ki pa se še dodatno poveča pri izbruhih ekcema. 

Dolgotrajno oslabljeno delovanje kožne bariere pa se lahko kaže v različnih spremembah na koži, ki so sledeče:

• Abnormalna deskvamacija, ki povzroči zlepljanje korneocitov – vidno kot luščenje kože
• Izguba elastičnosti in povečana togost → nastanek majhnih razpok na koži
• Proliferacija epidermisa → pojav hiperkeratoze (zadebelitev rožene plasti)

Kako lahko okrepimo poškodovano kožno bariero?

Oslabljeno ali poškodovano kožno bariero lahko danes okrepimo že na številne načine, in sicer z ustrezno rutino nege kože (ki vključuje nežno čiščenje in uporabo vlažilnih izdelkov, ki podpirajo zdravje bariere) ter izogibanjem zunanjim stresorjem, uporabi dražečih izdelkov in dolgotrajni izpostavljenosti nizki vlažnosti v okolju.

Ravno vlažilci pa imajo pomembno vlogo pri ohranjanju integritete kože in izboljšanju epidermalne barierne funkcije. Le ti pa se glede na sestavo razlikujejo in jih lahko glede na mehanizem delovanja ločimo na emoliente, humektante in okluzive. 

Emolienti – snovi (nasičeni ali nenasičeni ogljikovodiki), ki zapolnijo prostor med korneociti (odmrlimi poroženelimi celicami) in ohranjajo zdravo kožno bariero ter izboljšajo njeno delovanje; npr. Holesterol, skvalen, karitejevo maslo, maščobne kisline,… 

Humektanti – gre za higroskopne snovi, ki nase vežejo vodo/vlago iz povrhnjice in zunanjega okolja ter tako navlažijo roženo plast; npr. Glicerol, urea, hialuronska kislina,…

Okluzivi – lipofilne snovi (topne v maščobi), ki na površini kože ustvarijo nekakšen zaščitni film, ki zadržuje vlago v najbolj zunanjih plasteh kože ter posledično tudi zmanjša transepidermalno izgubo vode; npr. Olivno olje, jojobino olje, čebelji vosek,…

Trenutno je na trgu v vlažilnih kozmetičnih izdelkih že veliko število sestavin, ki poleg hidratacije kože zagotavljajo tudi druge učinke. Pri poškodovani barieri pa si lahko pomagamo s sledečimi sestavinami:

• Aloe vera – lahko deluje kot humektant, ima pa tudi protivnetne lastnosti
• Bisabolol – deluje protivnetno in lahko lajša srbečico
• Kaprilni triglicerid – deluje emolietno, poveča hidratacijo, zmanjša TEWL in tvori zaščitni lipidni film na površini kože
• Ceramidi – spodbujajo sintezo v koži lastnih lipidov, izboljšajo delovanje kožne bariere v roženi plasti, ter zmanjšajo TEWL in povečajo hidratacijo kože
• Glicerol – keratolitično delovanje (mehča oz. odstrani mrtve poroženele celice v roženi plasti), preprečuje draženje in luščenje kože
• Hialuronska kislina – povrhnjici zagotavlja vlago in izboljša delovanje kožne bariere
• Niacinamid – Spodbuja sintezo lipidov v povrhnjici in drugih medceličnih lipidov, zmanjša TEWL ter poveča debelino rožene plasti in tako izboljša delovanje kožne bariere
• Skvalan – protimikrobno delovanje (zavira rast patogenih mikroorganizmov) in je primeren tudi za uporabo na občutljivi koži
• Urea – poveča navlaženost kože; v različnih koncentracijah ima različne učinke (pod 10 % zagotavlja vlažilne učinke, nad 10 % pa emolientne ali keratolitične učinke)

Idealen vlažilni izdelek za obnovo in ohranjanje zdrave kožne bariere naj bi torej imel sledeče lastnosti oz. učinke:

• Sposobnost obnavljanja zaščitne lipidne plasti ter zmanjšanje TEWL 
• Vsebnost hipoalergenih in nekomedogenih sestavin, primernih tudi za občutljivo kožo
• Formulacijo s skrbno izbranimi sestavinami, brez dišav
• Sposobnost zagotavljanja takojšne in dolgotrajne hidratacije kože

Zaključne misli

Dobro je, da se zavedamo pomena zdrave kožne bariere, le ta je namreč ključna za zaščito kože pred zunanjimi dejavniki in ohranjanju njene vlažnosti. Koža je namreč sestavljena iz več plasti, pri čemer ključno zaščitno funkcijo bariere opravlja zunanja plast povrhnjice – rožena plast (preprečuje vdor škodljivih snovi in mikroorganizmov ter hkrati zmanjšuje izgubo vlage).  Že majhne spremembe na roženi plasti, kot so suhost, luske, občutljivost in pojav kroničnih kožnih boleznih, lahko nakazujejo na poškodbe kožne bariere. 

Prav tako pomembno je tudi razumevanje sestave in delovanja kožne bariere, saj to omogoča izbiro ustreznih negovalnih izdelkov, ki krepijo in podpirajo njeno obnovo. Pravilna nega vključuje uporabo blagih čistilcev, vlažilnih izdelkov ter izogibanje agresivnim, dražečim sestavinam in zunanjim dejavnikom, ki bi lahko dodatno oslabili kožno bariero. 

Z dosledno in premišljeno nego bomo tako še en korak bližje k doseganju zdrave in sijoče kožne bariere!

1. Madnani N., Deo J., Dalal K., et al. Revitalizing the skin: Exploring the role of barrier repair moisturizers. J Cosmet Dermatol. 2024; 23: 1533-1540.
2. Rajkumar J., Chandan N., Lio P., Shi V.; The Skin Barrier and Moisturization: Function, Disruption, and Mechanisms of Repair. Skin Pharmacol Physiol 13 November 2023; 36 (4): 174–185.
3. Koža – 1.del: Zgradba in funkcija kože (16.1.2016). Pridobljeno 20.4.2025. https://www.naravni-koticek.si/blog/zgradba-in-funkcija-koze/
4. Kristl, J. Koža – Zgradba in dogajanja v njej (n.d.). Pridobljeno 20.4.2025. https://studentski.net/gradivo/ulj_ffa_kz1_ki1_sno_koza_03__zgradba_in_dogajanja_v_njej
5. Izr. prof. dr. Alenka Zvonar Pobirk, mag. farm. (Marec 2021). Pomen barierne funkcije za zdravje naše kože. Farmacevtski vestnik št.1; 231-241.
7. Poškodovana kožna bariera? Pozdravi jo (5.4.2019). Pridobljeno 20.4.2025. https://www.tixibeauty.com/sl/poskodovana-kozna-bariera-pozdravimo-jo/
8. Eucerin. Razumevanje kože – Struktura in funkcija kože (n.d.). Pridobljeno 22.4.2025. https://www.eucerin.si/o-kozi/osnovni-podatki-o-kozi/struktura-in-funkcija-koze
9. Rosso, J. D., Zeichner, J., Alexis, A., Cohen, D., & Berson, D. (2016). Understanding the Epidermal Barrier in Healthy and Compromised Skin: Clinically Relevant Information for the Dermatology Practitioner: Proceedings of an Expert Panel Roundtable Meeting. The Journal of clinical and aesthetic dermatology, 9 (4 Suppl 1), S2–S8.
10.  Tharakan, M. and Lonczak, L. (2024) Supporting Skin Structure and Its Barrier Functions with Evidence-Based Skin Care Ingredients. Journal of Cosmetics, Dermatological Sciences and Applications, 14, 200-210.